1. Zakaj zelene strehe?
2. Prednosti zelenih streh?
3. Ali je možno ozeleniti obstoječo ravno streho ali teraso?
4. Katero okolje je primerno za zeleno streho?
5. Kolikšna je cena m2 gotove ravne strehe najenostavnejše ozelenitve?
6. Kakšna je življenjska doba zelenih streh?
7. Kateri sistem ravne strehe je najbolj primeren za ozelenitev?
8. Opis posameznih slojev v zeleni strehi z ekstenzivno ozelenitvijo!
9. Kakšno je vzdrževanje zelene strehe?
10. Kaj moram vedeti, ko se odločam za ozelenitev ravne strehe /terase?
11. Kakšno toplotno zaščito predstavlja plast substrata?
12. Kaj vpliva na pohodnost zelene strehe?
13. Slovarček:

1. Zakaj zelene strehe?

Urbani slog življenja nas velikokrat prikrajša za sonaravno bivanje. Ta komponenta dalj časa ni bila poznana kreatorjem urbanih naselij. Bivanje v takšnih okoljih je včasih nevzdržno. Nastajanje toplih in onesnaženih zračnih plasti v mestih je z večanjem gostote poselitve čedalje bolj intenzivno.

Miselnost se ponovno vrača k naravi. Vse več je povpraševanja po ekoloških gradnjah. Pomemben prispevek k bolj prijetnemu in zdravemu bivanju, prav gotovo dajejo tudi zelene strehe. Njihova zgodovina ima dolgo zgodovino, ki sega že pred naše štetje. Sodoben razvoj zelenih streh se je znova uveljavil na severu Evrope v zgodnjih šestedesetih. V Nemčiji imajo tako na tem področju že dolga leta izkušenj - položenih imajo več kot 12 milijonov m2 zelenih streh, vsako leto pa zgradijo še 120 ha novih ozelenjenih strešnih površin.

Zelene strehe pomembno prispevajo pri zmanjševanju temperaturnih šokov - površinska temperatura je pri običajnih strehah lahko višja tudi za 45°C, obenem pa rastline na strehi očistijo okoliški zrak in ustvarjajo prijeten ambient.

2. Prednosti zelenih streh?

- Povečanje zelenih površin v urbanem okolju,
- pomemben prispevek k zmanjševanju temperaturnih šokov,
- zaščita hidroizolacije pred vremenskimi vplivi,
- kakovostna izraba prostega časa, rekreacija, hobi vrtnarjenja...,
- varčevanje tako pri ogrevanju kot ohlajevanju prostorov,
- zaščita pred električnim smogom in prašnimi delci,
- dobro zvočna zaščita, absorbcija okoliškega hrupa.

3. Ali je možno ozeleniti obstoječo ravno streho ali teraso?

Je možno, a le v primeru, ko se odločimo za najenostavnejšo izvedbo ekstenzivne ozelenitve, ki ima tanjši sloj substrata. Nekateri sistemi zelenih streh so celo lažji in cenejši, kot so klasične ravne strehe s posipom pranega prodca. Za bolj zahtevne rešitve je potreben statični preračun nosilne konstrukcije.

4. Katero okolje je primerno za zeleno streho?

Zelena streha je primerna za vse vrste podnebij. Dolgo zgodovino se jo poslužujejo v severnih deželah. Ker je zelo dober izolator pred pripekajočim soncem, je razširjena tudi v vročih podnebjih. Slovenija je v celoti primerna za ozelenjeno ravno streho, prilagoditi je potrebno le vegetacijo regionalnemu podnebju. Odločimo se lahko za ekstenzivno kot tudi za intenzivno zeleno streho, kar pa je potrebno upoštevati pri konstrukcijskem dimenzioniranju.

5. Kolikšna je cena m2 gotove ravne strehe najenostavnejše ozelenitve?

Enostavna zelena streha v primerjavi s klasično ravno streho z nasutjem prodca odtehta enak vložek. Investicija v zeleno ravno streho brez toplotne izolacije s travno rušo/tepihom, se bo za klasično ravno streho z 20 cm toplotne izolacije gibala med 25 – 35 €/m2 in 55 – 65 €/m2. V ceno so vključeni le stroški materiala (hidroizolacija, substrat, travna ruša), saj se izdelava ravnih streh razlikuje od primera do primera.

6. Kakšna je življenjska doba zelenih streh?

Ker so hidroizolacijski trakovi zaščiteni pred temperaturnimi nihanji in sončnimi obremenitvami, se življenjska doba sistemov zelenih streh znatno podaljša - v nekaterih primerih dosega tudi 50 in več let. Nihanja temperature lahko pri nekaterih klasičnih strehah presežejo tudi 60 oC, pri zeleni strehi pa so ta v hidroizolacijskih trakovih praktično zanemarljiva. Zanimiv pojav pri zeleni strehi je ravno izrabljanje toplote iz ogretega površja za evaporacijo - energija, ki se porablja za spremembo agregatnega stanja vode v paro.

7. Kateri sistem ravne strehe je najbolj primeren za ozelenitev?

Ko se odločamo za ozelenitev strehe/terase, moramo z gradbeno fiziko sistemu zelene strehe zagotoviti čim daljšo življenjsko dobo. Ozelenitev in plast humusa predstavljata dobro hidroizolacijsko zaščito pred vremenskimi vplivi. Takšnim pogojem ustreza klasičen sistem toplotno izolirane ravne strehe. Toplotna izolacija je v klasični topli ravni strehi zaščitena pred vlago, med tem ko bi bila v obrnjeni ravni strehi nenehno izpostavljena vplivom vlage iz zemljine. Tovrstni sistemi so kompleksnejši in dražji.

8. Opis posameznih slojev v zeleni strehi z ekstenzivno ozelenitvijo!

Sistem tople ravne strehe z ekstenzivno ozelenitvijo
- Ozelenitev
Izbira je odvisna od namembnosti površin. Če se odločimo za intenzivno ozelenitev, bomo ob primerni debelini substrata (10 - 50cm in več) izbirali med grmovnicami, steblastimi rastlinami, drevesi… Intenzivna ozelenitev zahteva veliko nege in vzdrževanja.

Med manj zahtevne zelene strehe spadajo zatravljene in površine z mahovi ter raznimi nizko rastočimi rastlinami. Ozelenitev je lahko izredno hitra in enostavna, saj se lahko površine prekrijejo s t. i. travnimi rušami (tepihi). Debeline substrata znašajo od 2 – 15 cm.

- Substrat
Nima samo vloge hranjenja zelenih površin, obenem s funkcijo zračenja in zadrževanja vlage rastlinam nudi stabilnost. Mešanica substrata mora vsebovati primerno količino hranil. Da ne pride do prekomernega zaraščanja ali podhranjenja rastlin, se mešanice predhodno pripravijo - zagotoviti jim je potrebno tudi primeren pH (6.5 – 8). Najmanjša debelina substrata znaša 7cm, v nekaterih primerih tudi manj. Debelina substrata je odvisna od vrste zelenega sloja, giblje pa se lahko med 3 in 120 cm. Navadna zemljina ni primerna za vgradnjo.

- Filtrski sloj (poliestrski filc 150 – 300 g/m2)
Preprečuje izpiranje substrata v drenažni sloj. Odpornost sloja na preboj mora znašati vsaj 1000 N. Velja omeniti, da filtrski sloj ne služi kot protikoreninska zaščita, kot smatrajo nekateri.

- Drenažani in vodozadrževalni sloj
Drenažni sloj ima lahko, poleg funkcije odvajanja odvečne vode, tudi delno zadrževanje le-te za zagotovitev konstantne vlažnosti substrata. Najbolj primerne za to so trde čepaste folije, ki del vode zadržijo v majhnih čašicah. Čepaste folije ne služijo kot protikoreninska zaščita, saj ima površina špranjice za odvodnavanje, skozi katere se korenina zlahka prebije do hidroizolacijskih trakov.

- Drenažni in ločilni sloj (poliestrski filc 500 – 1000 g/m2)
Preprečuje sprijemanje vodozadrževalnega sloja in hidroizolacijskih trakov, hkrati pa odvaja odvečno vodo po bitumenskih trakovih.

- Protikoreninska zaščita IZOELAST P5 FLL plus

Hidroizolacijski trak FLL vsebuje posebne dodatke, ki s protiorganskim delovanjem preprečuje koreninam zažiranje v trakove. IZOELAST P5 FLL plus se popolnoma privari na predhodni sloj.

- Hidroizolacija IZOSELF T3 ali IZOSELF P3, samolepilni trak, hladno prilepljen na predhodni sloj EPS

- FRAGMAT EPS 100, stiroporne plošče iz ekspandiranega polistirena (debelina 20 cm po pravilniku, U=0,20)

- Parna zapora BITALBIT

- IBITOL, hladen bitumenski premaz

- Nosilna AB plošča

9. Kakšno je vzdrževanje zelene strehe?

Zahtevnost vzdrževanja je odvisno od vrste zasajene vegetacije. Pri ekstenzivni ozelenitvi je vzdrževanje minimalno; prezračevanje substrata je potrebno nekajkrat letno, dognojevanje in zalivanje v daljših sušnih obdobjih. Plevel se odstranjuje ročno, saj je pri ravnih strehah uporaba kemičnih sredstev nezaželjena. Kot pri vsaki ravni strehi, so potrebni nekaj letni obhodi, ki vključujejo čiščenje odtokov, jaškov in drenažnih sistemov. Kot pri klasičnem vrtu, pa več nege potrebuje intenzivna vegetacija z grmovnicami in drugimi večjimi rastlinami.

10. Kaj moram vedeti, ko se odločam za ozelenitev ravne strehe /terase?

Ozelenjena streha zahteva pravilen pristop, saj lahko sistemu le tako zagotovimo obstojnost in nam ustrezno funkcionalnost. Preden se odločimo za ustrezen sistem zelene strehe, moramo vedeti:
- kakšna je ali bo nosilnost AB konstrukcije, ki je odvisna od kasnejših obremenitev; debeline substrata, namenske uporabnosti površin, podnebnih vplivov,
- ali bo površina pohodna, namenjena rekreacijskim površinam, ali bo namenjena zgolj nekajletnemu vzdrževanju,
- da je odločitev za vrsto ozelenitve odvisna od mikroklimatskih razmer in nosilnosti konstrukcije,
- da je pri izbiri vegetacije dobro izbirati med rastlinjem, ki dobro uspeva v bližnjem okolišu,
- kolikšna je debelina toplotne izolacije…

11. Kakšno toplotno zaščito predstavlja plast substrata?

Ozelenjeni sloj vzajemno s toplotno izolacijo nudi dobro toplotno zaščito objektu. Vredno je omeniti evaporacijo in transpiracijo, pojav, ki nastane, ko povečanje sončnega sevanja povzroči izhlapevanje vodne pare, katera hladi celotno površino. Zato so zelene površine v mestih tako zaželene. Pri zeleni strehi večino toplotne izolativnosti prevzame toplotna izolacija, nezanemarljiv delež pa tudi sloj substrata. Ne smemo pozabiti, da nosilni sloj vegetacije pomembno ščiti hidroizolacijske trakove pred temperaturnimi šoki, kar znatno prispeva k njihovi daljši življenjski dobi.

12. Kaj vpliva na pohodnost zelene strehe?

Ozelenjene rekreacijske površine imajo sestavo tal prirejeno za rastline, ki so odporne na obtežbo. Ponavadi so to pohodne zatravljene površine, ki zahtevajo večje debeline - do 15 cm. Pohodne zelene strehe spadajo v t. i. semi-intenzivne ozelenitve, ki pri vzdrževanju zahtevajo malo več pozornosti. To so sloji vegetacije z zahtevnejšim rastlinjem, podlaga katerih je tanjši sloj substrata.

13. Slovarček:

EKSTENZIVNA OZELENITEV - manj zahtevna ozelenitev, substrat je debeline od 4 do 15 cm, obtežba znaša od 50 do 200 kg/m2, strehe z ekstenzivno ozelenitvijo se lahko izvaja v naklonu 2o-30o .
INTENZIVNA OZELENITEV - za ozelenitev se uporablja grmovnice, steblaste rastline, manjša in večja drevesa, debelina substrata znaša od 20 do 100 cm, obtežba strehe pa od 300 do 500 kg/m2 .
EVAPORACIJA - proces pri katerem se porablja toplota segrete površine za spremembo agregatnega stanja vode v paro.
TRANSPIRACIJA - je del procesa evapotranspiracije, saj ohlajena vlaga iz zemljine dodatno hladi ozelenjeno površino.
FLL - protikoreninska zaščita s posebnimi dodatki v bitumenskem traku z oznako FLL, ki so odbijajoči za korenine, katere se takšni izolaciji povsem izognejo.
SEDUM - nizko rastlinje, primerno za ozelenitev ravnih streh. Vanj sodijo različni mahovi, trave in druge manjše rastline.
SUBSTRAT - hranilni sloj rastlinja, ki ima poleg svoje osnovne funkcije nosilnosti tudi vlogo zračenja in zadrževanja vlage. Za zelene strehe ni primerna navadna zemlja z vrta. Substrat mora biti lahek, imeti mora primeren pH ter odmerjeno količino hranil za določeno rastlinje.
LOČILNI FILTRSKI SLOJ - preprečuje izpiranje zemljine v odtoke.