Tehnična podpora

Kontaktirajte nas in odgovorili bomo na vaša vprašanja.

POTREBUJETE POMOČ STROKOVNJAKA?

PROJEKTANTI/ ARHITEKTI/ APLIKATIVNE REŠITVE

+386 (0)41 544 610 janez.straziscar@fragmat.si

+386 (0)41 223 484 rok.korenjak@fragmat.si

VAŠA VPRAŠANJA LAHKO POŠLJETE TUDI NA E-MAIL:

tehn.info@fragmat.si

ZapriX
facebook youtube

Pogosta vprašanja

Podjetje // Pogosta vprašanja
Toplotne izolacije
Prikaži več
Hidroizolacije
Prikaži več
Ploskovno ogrevanje
Prikaži več

Toplotne izolacije

Kaj je EPS?

Kratica EPS pomeni ekspandiran polistiren, ki je bolj poznan kot STIROPOR. To je lahek, vendar čvrst izolacijski material, izdelan iz drobnih kroglic polistirena, katere med postopkom izdelave zaradi vsebnosti penilnega plina pentan in segrevanja z vodno paro povečajo svojo prostornino za 40-50 krat, zapolnijo kalup poljubne oblike in se zvarijo med seboj. Vsaka posamezna kroglica je sestavljena iz velikega števila zaprtih celic, v katerih je ujet zrak. Zaradi nizke porabe surovine pri izdelavi EPS plošče, katera vsebuje 98% zraka in le 2% polistirena, ter ekonomične proizvodnje ima EPS odlično ekološko ravnotežje.
EPS je zdravstveno neoporečen, saj ne vsebuje nobenih lepil in primesi. Ves stiropor je možno povsem reciklirati.
Odličen toplotni izolator
EPS vsebuje 98 % zraka, ujetega v zaprto celično zgradbo, zato ima izredno nizko toplotno prevodnost 0,034 – 0,041 W/mK, s posebnimi dodatki tudi 0,031 (FRAGMAT NEO SUPER F 031).
Preverjen zvočni izolator
V  podjetju Fragmat smo razvili elastificirano ploščo s porušeno celično strukturo EPS SILENT T, ki ima poleg dobre toplotne izolativnosti še funkcijo zvočnega izolatorja. Plošča odlično duši udarni zvok v sistemu plavajočih podov, deloma pa tudi zvok, ki se širi po zraku in prehaja skozi stene.
Odporen na vlago 
EPS se v vodi ne razkraja, zelo malo vlage pa vpije tudi v primerih, ko je popolnoma potopljen. To še posebej velja za gostejši stiropor, ki ima precej manj medceličnih prostorov.
Prepusten za paro 
Koeficient difuzijskega upora μ nam pove, kolikokrat bolj od zraka je material odporen proti prehodu pare. Nižja kot je vrednost μ, toliko bolj material prepušča paro.
EPS plošče imajo takšno sestavo, ki omogoča »dihanje« in prehajanje difuzijske pare (za primerjavo, prehodnost vodne pare je pri EPS ploščah boljša kot pri lesu – koeficient μ je manjši kot pri lesu)
Spodnja tabela prikazuje zanemarljivost vpliva paroprepustnosti sten, v različnih kombinacijah – opečna nosilna konstrukcija izolirana z EPS oz. volno.
Temp. zun. zraka ZID prezračevanje (0,3 h-1)
prepustnost zidu
0°C OPEKA + EPS
OPEKA + VOLNA
OPEKA BREZ IZOLACIJE		 1,5%
2,6%
3,0%
-20°C OPEKA + EPS
OPEKA + VOLNA
OPEKA BREZ IZOLACIJE		 1,4%
2,4%
3,5%

Neizolirana stena, iz samih zidakov, je zmožna oddati le 3% omenjene količine uparjene vode, medtem ko je potrebno ostalih 97% odvesti kako drugače – npr. skozi okno.

V primeru, ko imamo opeko toplotno izolirano bodisi z volno ali EPS ploščami, so vrednosti le malenkost manjše. Poleg tega pa samo barvanje notranjih sten in zaključnega zunanjega akrilnega sloja še dodatno zatesni steno.
In ko v zgornje trditve vključimo podatek, da štiričlanska družina povprečno dnevno proizvede 10l uparjene vode (kuhanje, tuširanje, kopanje, likanje, metabolični procesi stanovalcev, …), katero je potrebno odvesti iz prostora, vidimo da je teoretično in praktično nemogoče odvajati takšne količine skozi zid, ne glede na to, ali je ta izoliran ali ne. Prav zato je nujno potrebno prezračevanje stavb!
 
Obstojen in trajen 
EPS je zelo obstojen, njegove fizikalne in mehanske lastnosti se s časom ne spreminjajo. V vodi se ne razkraja, zelo malo vlage pa vpije tudi v primerih, ko je popolnoma potopljen.
 
Prilagodljiv
EPS izolacija je primerna za celotni ovoj stavbe. Z različnimi postopki izdelave lahko dosežemo ustrezne mehanske lastnosti za vsak namen vgradnje – fasade, plavajoče pode, izolacijo streh, podzemne predele objektov…
Enostaven za vgradnjo
EPS je varen in enostaven za uporabo in vgradnjo. Za razrez ne potrebujemo posebnega orodja. Lahko se izdela v poljubne oblike in velikosti, prav tako se lahko uporabi skupaj z drugimi materiali.
Ker skoraj ni težji od zraka (do nekaj deset kg/m3), se pri njegovem transportu porabi manj goriva, pretovarjanje pa se lahko opravi ročno. V primerjavi z drugimi izolacijskimi materiali, zagotavlja najboljše razmerje med ceno in učinovitostjo.
Požarno varen
V gradbeništvu se uporablja le EPS z dodatki za samougasljivost materiala. Od 21.8.2015 je prepovedana uporaba zaviralca gorenja HBCD (heksabromociklododekan).
Toplotnoizolacijski izdelki Fragmat, izdelani iz ekspandiranega polistirena (EPS) ne vsebujejo bromiranih zaviralcev gorenja – HBCD. Izdelki so izdelani izključno iz polistirenske surovine, ki vsebuje zaviralec gorenja na polimerni osnovi (polyFR).
Fragmat izdelki iz EPS se po EN 13501-1 uvrščajo v razred gorljivosti  E. To so materiali, kateri ne gorijo, temveč imajo funkcijo samougasljivosti. To pomeni, da se ob prisotnosti ognja stiropor samo topi in ne povzroča dodatnega plamena. Ob prenehanju posrednega ognja se ogenj po stiroporu ne širi, temveč plamen ugasne.
Ker pa fasado ne oblečemo samo v stiropor, temveč obdamo še z malto in zaključnim slojem, nas zanima razred gorljivosti celotnega sistema. Ta spada v zelo ognjevaren razred B1 (težko gorljivi materiali).
Tovrstne fasade imajo dolgo življenjsko dobo, saj niso občutljive na vlago in vodo. Medtem ko nekaterim izolacijam funkcija izolativnosti z leti naglo pada, pri stiroporu ostane ves čas konstantna. Stiropor premore zelo nizko toplotno prevodnost, ne vsebuje lepil, antisekticidov in je tako popolnoma neoporečen za zdravje.
Kako EPS pomaga varovati okolje?
Klimatske spremembe so najresnejša grožnja življenju na našem planetu. Vremenski pojavi, ki smo jim priča v zadnjih nekaj letih, nas opozarjajo, kako zelo občutljivi in ranljivi smo. Čeprav ne moremo z gotovostjo trditi, da so posamezne katastrofe neposredna posledica človeške dejavnosti, lahko pričakujemo, da se bodo ti pojavi zaradi segrevanja ozračja še stopnjevali. Naravno dogajanje, ki uravnava temperaturo na Zemlji, smo poimenovali učinek tople grede. Plini in vodna para v atmosferi delujejo kot naravni termostat – če se njihova količina poveča, lahko temperatura na Zemlji naraste. Povečanje deleža ogljikovega dioksida v atmosferi je v veliki meri posledica izkoriščanja fosilnih goriv za ogrevanje, zato je odločitev za vgradnjo tako učinkovite toplotne izolacije, kot je EPS, nujna.
Fosilna goriva, kot so nafta, zemeljski plin in premog so pomemben vir energije. Nastala so iz odmrlih organizmov pred več sto leti. Količine fosilnih goriv so omejene in se hitro zmanjšujejo. Ker je za nastanek potrebno milijone let, ne moremo govoriti o obnavljanju in nastajanju novih zalog fosilnih goriv. Z odlično toplotno izolacijo stavbe, kar EPS je, varčujemo iz energijo ter tako pomagamo pri ohranjanju fosilnih goriv.
Varen za okolje 
EPS je kemično popolnoma nevtralen. Ne vsebuje nobenih okolju škodljivih snovi, kot so npr. ozonski plasti škodljivi klor-fluorovodiki; te spojine se ne pojavljajo niti v procesu izdelave. Nima hranljive vrednosti za živali, rastline in mikroorganizme.
 
Pomaga varčevati z energijo
Novogradnja ali obnova obstoječe stavbe – toplotna izolacija iz stiroporja pomaga pri varčevanju z energijo ter zmanjšuje stroške ogrevanja. Manj energije kot porabimo, manjša je potreba po uvozu le te iz drugih držav.
Izolacija iz 1 m3 EPS lahko v 50 letih prihrani 8000 l kurilnega olja, za izdelavo 1 m3 EPS gostote 20 kg/m3 pa se porabi energija, ki jo vsebuje 20 l kurilnega olja. Energija, ki je bila porabljena v postopku izdelave, se pošteno obrestuje.
Zdravstveno neoporečen 
O nekaterih izolacijskih materialih ne moremo govoriti, da so zdravi, EPS pa je splošno poznan kot neškodljiv in za rokovanje prijazen. Zgrajen je iz polistirena, ki je splošno znan kot čist in neoporečen material. Ni strupen, ne pika in ne povzroča srbečice, ne draži dihal in ni nevaren za vdihovanje ter na splošno ne predstavlja nikakršne nevarnosti za zdravje. Ker je varjen z vročim zrakom, ne vsebuje nobenih lepil, zato se ga uporablja tudi v prehrambeni industriji (kozarci, platoji, krožniki…)
Lahko ga recikliramo
EPS je zgrajen iz polistirena (PS) in zraka, torej je zelo čist material. Material je nevratelen, nima vpliva na talno vodo ter ne predstavlja nevarnosti za okolje. Na koncu njegove življenjske dobe ga lahko recikliramo na različne načine: iz njega lahko izdelamo surovino za nove izdelke (toplotne izolacije, ravnila, lončke za jogurt, ohišja televizorjev), uporabimo v gradbeništvu (granulat za pripravo lahkega betona), z njim rahljamo zemljo (dodatek substratom za gojenje rastlin), čisto na koncu pa ga lahko uporabimo kot gorivo v toplarnah.
Ko stiropor zmeljemo v za to namenjenih mlinih, govorimo o mehanskem recikliranju materiala. Tako pridobljeni granulat uporabimo nato za pripravo lahkega betona in izolacijskih ometov ter toplotnoizolacijskih polnil.
Literatura:
  • brošure združenja European Manufactures of EPS (EUMEPS);
  • vir: www.eumeps.org

Stiropora mravlje ne jedo, kot zmotno mislijo nekateri!! Kot vsaka živalca gre tudi mravlja rada na toplo. Za preprečitev prehoda mravelj v cokl, je edina rešitev kvalitetno izvedena fasada, ki mora biti zaprta z vseh strani. Zato se toplo priporoča odločiti za fasadne sisteme znanih proizvajalcev. Mravlje stiropora ne bodo pojedle, kot tudi ne »faraonke«!

Stiropor je zelo dober izolator in ima zavidljive karakteristike napram drugim izolacijam. Vsebuje 98 % zraka in ima posledično izredno nizko toplotno prevodnost, je preverjen izolator udarnega zvoka, stene, izolirane s stiroporom dihajo in omogočajo difuzijo vodne pare, je požarno varen, izredno nosilen, zadržuje obliko, je enostaven za vgradnjo, zdravstveno neoporečen…

Glede na uporabnost v gradbeništvu v družbi Fragmat TIM Laško izdelujemo različne vrste stiropornih plošč – različnih tež, ki so izražene za volumen enega kubika (m3).
Skratka, v primeru stiropora z volumensko težo 15 kg/m3 in več gre za stiroporne plošče, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo poševnih in ravnih streh, sten, fasad in stropov, ki jih poznamo pod oznako EPS 70. Slednja predstavlja tlačno trdnost stiropora, izraženo v kilopascalih* (kPa), pri deset-odstotni deformaciji (70 denimo pomeni, da se stiropor deformira (stisne) za deset odstotkov pri obremenitvi kvadratnega metra s sedmimi tonami). Dovoljena stalna obtežba EPS 70 pa znaša približno 1/5 omenjene vrednosti, kar je po izkustvih največ 1400 kg/ m2.
Fragmatove stiroporne plošče se razlikujejo po namenu:
  • EPS 50 z volumensko težo 12 kg/m3 in več se uporabljajo za toplotno izolacijo na nenosilnih in neobremenjenih mestih.
  • EPS 100 in EPS 150, volumenske teže 20 kg/m3 in več, za toplotno izolacijo poševnih in ravnih streh, sten, stropov in temeljnih plošč,
  • EPS 200, volumenske teže 30 kg/m3 in več, pa za toplotno izolacijo bolj obremenjenih površin na voznih površinah, ravnih strehah, stenah in temeljnih ploščah.
Ves izdelani stiropor v družbi Fragmat TIM d.o.o. odgovarja evropskima standardoma SIST EN 13163 ter zahtevam ognjevarnosti Eurorazreda E.

V Fragmat TIM d.o.o. lahko po posebnem naročilu izdelamo stiropor plošče formata 400 x 125 centimetrov in do debeline enega metra.

EPS plošče se med seboj razlikujejo po sestavi in načinu izdelave, kar omogoča doseganje različnih karakteristik plošč. Zato je pomembno, katero striropor ploščo bomo vgradili v posamezen gradbeni detajl. Tako poznamo EPS plošče, ki so primerne za: 

  • vgradnjo v tlake; FRAGMAT EPS 70, 100, 120, 150, 200, plošče prenesejo različne obtežbe (navadni stanovanjski tlaki, tlaki v garaži, industrijski tlaki),
  • izolacijo udarnega zvoka; EPS SILENT T – ima namensko porušeno strukturo celic, tako bolj absorbira udarni zvok,
  • izdelavo fasade; FRAGMAT EPS F – plošče so izredno dimenzijsko stabilne (pomembna je toleranca odstopanja dimenzij v %, določena po EN),
  • izdelavo cokla; STIROCOKL oz. NEOCOKL – odporen na udarce, rebrast raster za boljši oprijem, izboljšana izolativnost, manjša potrebna ebelina,

Nekatere Fragmatove izolativne plošče so različno obarvane. Namen barvanja polistirena je v ločevanju plošč po namembnosti. Posebej je potrebno omeniti plošče, ki niso obarvane. Sive barve so  zaradi surovine, ki vsebuje delce grafita za povečanje toplotne izolativnosti.

  • ZELENA EPS plošča – STIROCOKL; namenjena je predvsem izolaciji podzidka-cokla, izolacijo robov AB plošče, preklad in balkonov. Plošča ima rebrast raster za boljši oprijem lepila in osnovnega ometa.
  • SIVA EPS plošča – FRAGMAT NEO SUPER; z dodatki za izboljšanje toplotne izolativnosti – zadostuje 20 % manjša debelina, kot pri navadni plošči. Namenjena je mestom z omejenim prostorom; za fasade, tlake, notranje stene, poševne strehe…
  • SVETLO SIVA EPS plošča – FRAGMAT EPS F 035; klasična plošča z dodatkom sive barve za lažje ločevanje v primerjavi z EPS F 039. Brez dodatkov grafitnih delcev.

Splošno

  • STIROPOR: je sinonim za ekspandirani polistiren. Ime »Styropor« je zaščitena blagovna znamka prvega proizvajalca ekspandiranega polistirena BASF, ki je proizvodnjo EPS-a patentiral leta 1950.
  • KAŠIRANA PLOŠČA: stiropor plošča, spojena z bitumenskim trakom, strešno lepenko, poliestrskim filcom, aluminijasto folijo… Za lažjo izvedbo nekaterih konstrukcijskih sklopov.
  • XPS: ektrudirani polistiren, surovina, ki se s pomočjo plina in vročega zraka močno poveča.
  • PLAVAJOČI POD-ESTRIH: ime za betonski tlak, kateri leži na predhodno položeni zvočni in toplotni izolaciji. Tlak se v nobeni točki ne stika sten ali tal, ločen je z zvočno izolativnim materialom (EPS SILENT T in STIROTRAK).
  • SUHI ESTRIH: tlak, narejen s ploščami (mavčno kartonske, osb plošče), predhodno položenih na toplotno in zvočno izolacijo ali na distančnike. Na tak estrih je možno takoj polagati zaključni sloj.
  • EPS-EN 13163-L2-W2-T(1)-S2-P(5)-BS100-DS(N)2-DS(70,-)1-TR100: ena izmed oznak, ki se uporabljajo za označbo stiropornih plošč. V našem primeru je to fasadna plošča FRAGMAT EPS F. Kratica pomeni, da EPS plošča ustreza evropskemu standardu po EN 13163, T2, L2,W2, S2, P4-razredi tolerance dimenzij – dopustna odstopanja (debelina, dolžina, širina, pravokotnost in ploskost), BS115 – nivo upogibne trdnosti, TR150 – razplastna trdnost v smeri debeline (pomembno pri fasadah, zato ni vseeno, katera plošča gre v fasadni sistem), DS(N)2 – dimenzijska stabilnost v laboratoriju, DS(70,-)1 – dimenzijska stabilnost pri določeni temperaturi in vlagi.
  • STIROCOKL: plošča s preklopi, namenjena izolaciji cokla.
  • EPS F: oznaka za fasadno ploščo.
  • EPS F-P: oznaka za fasadno ploščo s preklopom.
  • EPS 150: tlačna trdnost stiropora: pri 150kpa (kar ustreza 15 ton/m2) nastopi 10% deformacija.
Ekspandirani polistiren (EPS) oziroma stiropor, ki ga izdelujemo že od leta 1954, se v gradbeništvu uporablja za:
  • FASADE – toplotna zaščita objektov s fasadnimi ploščami (EPS F, EPS F 039, EPS F 035, NEO SUPER F 031)
  • RAVNE STREHE – toplotna zaščita s kaširanimi stiropor ploščami STIROTEKT oz. STIROVAL, EPS 100, EPS 120, EPS 150, EPS 200
  • TLAKI – toplotna izolacija s ploščami EPS 70, EPS 100, EPS 120, EPS 150, EPS 200
  • ZVOČNA ZAŠČITA – zvočno izolativna plošča EPS SILENT T, izolacija udarnega zvoka v plavajočih podih
  • DEKORATIVNI FASADNI PROFILI – okenski profili, vogalni kamni, kapni profili, …
  • RAZLIČNE OBLIKE PO NAROČILU
  • GRADBENE DILATACIJE
  • MONTAŽNE BETONSKE ELEMENTE
  • OPAŽE

Za zmanjšanje stroškov ogrevanja je potreben premišljen pristop, osredotočiti se je potrebno predvsem na naslednje:

  • povečanje debeline fasadne izolacije
  • izolacija podstrehe
  • sanacija toplotnih mostov; neizoliran balkon, pravilna izvedba izolacije okenskih špalet (fasadne izolacije)
  • vgradnjo oken z nizko toplotno prevodnostjo
  • nakup kotla z visokim izkoristkom…
  • vgradnja rekuperatorja

Drugi manjši posegi:

  • zamenjava okenskih tesnil
  • izolacija instalacijskih cevi v neogrevanih prostorih
  • instalacija radiatorskih in sistemskih termostatov…

Navadne-neodležane EPS plošče lahko v fasadah in ravnih strehah povzročijo mehanske poškodbe (razpoke, zamakanja, odstopanja od podlage…). V Fragmatu TIM d.o.o. imajo fasadne stiroporne plošče potrdilo o dimenzijski stabilnosti in so odležane že med samim proizvodnim postopkom, tako da so ustrezne kakovosti in so primerne za takojšno vgradnjo v fasade in ravne strehe. Za EPS izdelke je namreč značilno krčenje, ki je v začetku intenzivnejše, pozneje pa vse manj. Dimenzijsko postanejo stabilni šele, ko se ekspandirno sredstvo – pentan izmenja z okoliškim zrakom, in ko izhlapi vodna para. Para in ekspandirni plin pentan sta potrebna za ekspandiranje in varjenje polistirena. Zato govorimo o staranju oziroma odležavanju stiropora.

Stiropor je paropropusten! S paro varjene striroporne kroglice med seboj še vedno dobro prepuščajo dovolj zraka, da se lahko odvija difuzija vodne pare. Predstavljamo si lahko stožičasto nasut okrogel rečni pesek. Nasut pesek je prepreden s porami. Enako je pri stiroporu, ki s podobno strukturo, prav tako omogoča dihanje sistema.

Paropropusnost stiropora je odvisna od njegove volumenske teže, giblje pa se med µ 40 in 100. Pri teh vrednostih je govora o ekvivalentu debeline zračnega sloja difuzije vodne pare, ki pove, za kolikokrat je nek material manj paroprepustnejši od zračnega sloja debeline enega metra. Zanimivost: podatek za lesene konstrukcije kaže µ 50, kar je slabše od klasičnega stiropora!
  • Brušenje: oblikovanje površin se lepo izvaja z navadnim brusnim papirjem.
  • Lepljenje: Stiroporne plošče lepimo v raznih fasadnih sistemih z namenskimi lepili.  Za lepljenje na bitumenske hidroizolacijske trakove uporabimo poliuretansko lepilo TERMIFIX , ki je primerno tudi za lepljenje toplotne izolacije na opečne, betonske ali jeklene površine in les.
  • Barvanje: samo z barvami na vodni osnovi (navadne stenske barve)! Druge barve plošče topijo.
  • Rezanje stiropora: tanjše površine z olfa nožem, večje debeline z žago (lisičji rep), za precizno obdelavo pa se lahko obrnete na nas, kjer vam lahko z natančno obdelavo izrežemo poljubne oblike.
Primer dobre prakse (pdf 2,80MB)

Notranje stene, tlaki, terase/balkoni

Lahki izolacijski beton Politerm pokriva široko področje uporabe, od tal do strehe objekta.

Uporabimo ga lahko pod cementnim estrihom,  kjer izravnamo vse neravnine ali kot polnilo med inštalacijami. Vmesni sloj lahko služi tudi kot podlaga za namestitev toplotne izolacije oz. zvočne izolacije v sistemu plavajočih podov. Prav tako lahko na Politerm položimo sistemske plošče za talno ogrevanje.

Na podlago iz lahkega betona Politerm lahko neposredno položimo tudi različne talne obloge, kot npr. keramične ploščice ali plošče iz umetnega ali naravnega kamna.
Zaradi nizke teže je lahki beton Politerm primeren tudi za razna polnila med stropniki in nad leseno konstrukcijo tlaka. Z njim enostavno zapolnimo prazne prostore ter izravnamo oboke, ter tako dobimo ravno podlaga za nadaljnjo obdelavo.
V kolikor imamo neizkoriščeno podstrešje, Politerm nanesemo direktno na stropno konstrukcijo ali na toplotno izolacijo. Posebna obdelava površin ni potrebna, razen v primerih, ko želimo te površine kasneje koristno uporabiti. Takrat površino »zalikamo« z izravnalno maso ali obložimo s finalno oblogo.
Politerm lahki beton lahko uporabljamo tudi za nagnjene strehe in različne sisteme ravnih streh, teras in balkonov. Služi kot izolacija poševnih streh in izravnavo pločevinastih ali drugih kritin. Na ravnih strehah z njim izvedemo padce za odtekanje meteorne vode ter predstavlja podlago za polaganje hidroizolacijskih slojev (ne smejo vsebovati topil).

PRIPRAVA MEŠANICE

Lahek beton Politerm se lahko meša z običajnim betonskim mešalnikom ali še učinkoviteje s posebnim horizontalnim mešalnikom. Črpanje zmesi je možno s posebno opremo ali tovornjakom mešalnikom s črpalko.

Samo z dodajanjem Politerma, cementa in vode dosežemo gostote zmesi od 110 do 350 kg/m3. Za pripravo 1 m3 mešanice potrebujemo le 840 litrov kroglic Politerma.

Tla proti terenu (Ur.L RS, št. 93/2008), U=0.30 W/m2K, 10 – 12 cm Fragmat EPS 100
Je razmerje debelin stiropor / estrih v tlaku pomemben? Pri stiroporu ne velja pravilo kot pri mineralnih volnah »debelina izolacije = debelini tlaka« Če imamo predvideno debelino stiroporne izolacije v tlaku 30 cm (npr. pritličje) lahko brez pomislekov na to vgradimo 5 cm estriha, saj EPS 100 brez težav prenese 2000 kg/m2 stalne in enakomerne obtežbe brez posedkov (take obtežbe v bivanjski površini še zdaleč ne dosežemo).
Je XPS bolj primeren za v tlake bivanjskih površin kot stiropor-EPS? NE. XPS materiali so izredno togi in zelo poslabšajo dušenje udarnega zvoka. Prenos zvoka se nehvaležno prenaša na AB ploščo in obodne stene po togih materialih v sosednje prostore. Potrebujemo optimalno trdnost izolativnih plošč. Tudi tuje smernice za tlake bivanjskih površin priporočajo od 80 – 150 kPa-ne plošče. V Fragmatu priporočamo stiropor EPS 100 v kombinacij z EPS SILENT T elastificirano stiroporno ploščo za dušenje udarnega zvoka.
Pri 15 cm AB plošči in pri 4-6cm estrihu lahko v tlak vgradimo EPS SILENT T 33/30 s čimer v splošnem zadovoljimo želenemu učinku in predpisanim zahtevam za medetažno konstrukcijo med dvema stanovanjema za dušenje zvoka.
Termoizolacije (pdf 7,61MB)

Skladno z EN predpisi se za izvedbo plavajočih podov uporabljajo:

 

  • EPS SILENT T plošče za zvočno in toplotno izolacijo,
  • FRAGMAT EPS 70, 100 za pode z majhno obremenitvijo,
  • FRAGMAT EPS 150, 200 za pode z večjimi obremenitvami.
Prednost izolacije strehe s stiroporom je v tem, da ga morebitna vlaga ne more poškodovati, kot se to zgodi pri drugih občutljivih izolacijskih materialih. Polaganje stiropornih plošč FRAGMAT EPS 70 med špirovce je razmeroma enostavno in hitro. Stiroporne plošče režemo v poljubne oblike z lisičjim repom. Stiropor je čist in nealergen material, zato med vgradnjo in samim bivanjem v mansardnih prostorih ne vpliva na zdravje.
Pravilna izvedba izolacije poševne strehe po slojih:
  • Mavčno kartonske plošče privijačene na pločevinaste U profile
  • Parna zapora (PE folija)
  • FRAGMAT EPS 70, položen med špirovce
  • IZOSEK, sekundarna kritina za podeskane strehe
  • Letve vzdolžno
  • Letve prečno
  • Kritina
Kakovostno izveden tlak mora biti dobro izolativen, prestreči pa mora tudi udarni zvok. Vse to je moč doseči s primerno izbiro materialov in pravilno vgradnjo.
Nosilna AB konstrukcija
Za izvedbo tlaka mora biti beton dobro osušen, čas sušenja je pravilomo 28 dni
Toplotna izolacija
Medetažna izolacija naj bi bila debeline 3 cm, proti neogrevanim prostorom pa debeline 10-12 cm. Stiroporne plošče FRAGMAT EPS 70 (bivanjski prostori), EPS 100-150 (garaže), EPS 200 (industrijski tlaki) se vgrajuje med inštalacijskimi vodi. Med inštalacijo pa se lahko izravna tudi lahki toplotnoizolativni beton POLITERM BLU s stiropornimi kroglicami, ki ima še vedno zadovoljivo toplotno izolacijo.
Zvočna izolacija
Zvočnoizolativna plošča proti udarnemu zvoku EPS SILENT T je vgrajena vrh toplotne izolacije. Običajno za bivanjske prostore zadostuje debelina 33/30. Obvezno je treba preprečiti tudi stik tlak-obodna stena, v ta namen uporabimo zvočnoizolativni trak STIROTRAK ali EPE ROBNITRAK.
Ločilni sloj
Preprečuje razlitje cementnega mleka estriha med stiroporne plošče. Folije so lahko PE, HDPE ali PVC.
 
Estrih
Primeren čas sušenja 28 dni, debelina estriha min 4 cm, mikroarmatura.
Zaključni sloj

Če je le možno, se steno izolira z zunanje strani. Zidovi imajo namreč funkcijo akumuliranja toplote, kar je pomembno pri stabilnosti sobne temperature. Če sobo izoliramo z notranje strani, se bo zrak v notranjih prostorih hitro segrel in obratno, temperaturna nihanja bodo velika. Ogrevanje tako izolirane hiše zahteva povsem drugačen način dovajanja toplote, kar je povsem avtomatizirano ogrevanje.

V nekaterih primerih ni možno izvesti izolacije zunanjih sten (spomeniško zaščitena pročelja, kopmpleksnost izvedbe…). Posebnost notranje izolacije je sloj parne zapore, ki preprečuje kondenzacijo toplotne izolacije.
Primer:
ZID
  • FRAGMAT EPS 70, priporočena debelina 10 cm, vložen med pločevinaste U profile
  • PE folija ali IZOSELF AL PLUS (obvezno! služi kot parna zapora)
  • MAVČNO KARTONSKE PLOŠČE
  • zaključni sloj

Mnoge hiše imajo premalo izolirano podstrešje. Velik del izgub je prisoten ravno v zgornjih bivalnih prostorih proti hladnemu podstrešju. Hitra in kvalitetna izolacija je lahko izvedena ravno s stiroporom.

Osnovna konstrukcija ravne strehe, balkona ali terase običajno ni izvedena v nagibu, zato potrebne padce izvedemo z naklonskim betonom ali z vgradnjo toplotne izolacije v naklonu. Z vgradnjo EPS naklonskih plošč se izognemo izvedbi težkega naklonskega betona in obremenitvi konstrukcije, ter tako dobimo zanesljiv in preprost sistem odvajanja meteornih voda.

Prednosti toplotne izolacije v naklonu:

  • majhna teža, ne predstavlja dodatne obremenitve nosilne konstrukcije,
  • hitra in enostavna suho-montažna izvedba,
  • dodatna toplotna izolacija,
  • natančna geometrija in tesni, prilegajoči stiki,
  • velika nosilnost (min 100 kPa),
  • ni omejitve pri debelinah,
  • čvrsta podlaga za polaganje vseh vrst hidroizolacij.

Osnovni element za izvedbo naklonske izolacije je FRAGMAT EPS plošča, velikosti 100 × 100 cm, z zgornjo ploskvijo v enostranskem nagibu in začetno višino 2 cm. Nakloni so 1,0, 1,5 in 2,0% oz. po dogovoru. Plošče so lahko izdelane iz različnih tipov stiropora (FRAGMAT EPS 100, FRAGMAT EPS 150, FRAGMAT EPS 200, FRAGMAT EPS 300 ali FRAGMAT NEO SUPER 100).

Eden izmed največjih toplotnih mostov pri klasični gradnji predstavlja prav balkon. Ker je ponavadi le podaljšana AB plošča v obliki konzole, vsa površina balkona srka zunanjo toploto in jo prenaša vzdolž konstrukcije. Če hočemo toplotni most sanirati, moramo izolirati celoten ovoj balkona, izpostavljen zunanjim vplivom. Ker so balkoni in terase večinoma izpostavljeni tudi vremenskim vplivom, se toplotno izolacijo običajno kombinira s hidroizolacijo. Izvedba je povsem enaka kot pri ravnih strehah.

Izolacija podzidka in vkopanega dela zgradbe

Podzidek ali cokl je pretežno izpostavljen vlagi in udarcem. Značilnosti cokla so tudi večje statične obremenitve, denimo v primeru, ko je finalni sloj kamnita obloga. V ta namen uporabljamo stiroporno ploščo STIROCOKL, ki prenaša velike tlačne in natezne napetosti. Posebnost te plošče je tudi vodoodbojnost, ki prepreči navlažitev izolacije. To omogočajo posebni dodatki surovini in zaprta celična struktura plošče, kar je posledica izdelave plošče v kalupu. Površina plošče STIROCOKL je na obeh straneh profilirana v obliki t.i. »napolitanke« in služi boljšemu oprijemu lepila.

Sidranje plošč STIROCOKL ni potrebno, saj njihova profilirana površina omogoča zelo kakovosten oprijem lepila s podlago. Sidranje plošče izvedemo le v primeru, ko je finalni sloj težja kamnita obloga.

Da se izognemo mrzlim in vlažnim kletnim prostorom, moramo zunanje stene dobro toplotno izolirati in tudi preprečiti dostop vlage skozi zidove. Praviloma se najprej izvede hidroizolacija, ki je v primeru prisotnosti vlažne zemljine položena v enem sloju, uporabi se trak IZOTEK T4 PLUS. V primeru talne vode pa je potrebna dvoslojna izolacija. Sledi sloj toplotne izolacije, ki mora biti odporen na vodo in na pritisk nasutja. Takšen sloj predstavljajo plošče XPS 300, z gladko površino. Plošče so zaradi svoje zaprte celične strukture odličen toplotni izolator, z izrednimi mehanskimi lastnostmi in nizko stopnjo vpijanja vlage, zato so primerne za vgradnjo na mestih z visoko tlačno obremenitvijo in kjer sta prisotna voda in vlaga.

Hidroizolacije

Splošno

Hidroizolacijo delamo samo enkrat. To še posebej velja za temelje, kjer je hidroizolacija »prva streha« objekta. Ob neprimerni izbiri materiala, slabo zasnovanih detajlih in slabi izvedbi, je nastalo škodo težko ali celo nemogoče popraviti. Pri sanaciji je lahko že cena izkopa tolikšna, kot znaša razlika v stroških, če bi zasledovali kvaliteto že v času gradnje. Poleg tega so lahko posledice bistveno hujše: namočeni tlaki (izolacija), vlažni zidovi, poškodovan omet in oplesk. Stroški sanacije lahko dosežejo desetkratnik začetne investicije hidroizolacije.

Hidroizolacija je funkcionalni sloj, ki ima nalogo, da zaščiti objekt pred vodo in vlago. Največkrat besedo hidroizolacija povezujemo z Ibitolom in črnimi varilnimi bitumenskimi trakovi. Hidroizolacija pa je lahko izvedena tudi po drugačnih postopkih in z drugačnimi materiali (sintetične folije, bitumenski in poliuretanski premazi).

Bitumenski trakovi so narejeni tako, da se nosilec (armaturo) z obeh strani obloži (oblije) z bitumensko maso. Obe površini je potrebno zaščititi (odvisno od vrste izdelka so možnosti: tanka PE folija, posip, zaščitna odstranljiva folija), da se trak v roli ne zlepi. Pri trakovih, ki so z obeh straneh zaščiteni s PE filmom, sta za varjenje enako primerni obe strani in ni pomembno, kako je trak obrnjen.

Upogljivost pri temperaturi -10° C pomeni, da trak, ki je bil 2 uri stabiliziran na -10°C, pri ovijanju okoli trna premera 30 mm v 3 sekundah ne utrpi razpok.
 
Obstojnost traku pri +120 ° C pa pomeni, da se na traku, ki visi v vertikalnem položaju 2 uri pri temperaturi +120° C, ne pojavijo kapljice ali se bitumenska masa občutno ne povesi.
Interpretacija temperaturnega območja nam pove, kakšno je pričakovano obnašanje traku pri različnih temperaturah, kar je eden od pomembnih parametrov pri izbiri izdelka.
 
Bitumenski trakovi, ki imajo širše temperaturno območje, so manj občutljivi oz. bolj odporni na vsakodnevna temperaturna nihanja, mnoge ponovitve jih manj utrudijo, zato se počasneje starajo in se jim življenjska doba močno podaljša.
Bitumenske trakove režemo s specialnimi noži za bitumenske trakove (imajo rezilo v obliki kavlja) ali z močnimi »olfa« noži.
Celo bitumensko rolo lahko prerežemo na manjše kolute tudi s tračno žago.

Za izvedbo hidroizolacije na ravnih ozelenjenih strehah in v betonskih koritih se uporabljajo namenski bitumenski trakovi s protikoreninsko zaščito IZOELAST P4 / P5 FLL PLUS. Posebna receptura bitumenske mase zagotavlja po standardu FLL odpornost teh trakov pred vdorom korenin (izvzeta oreh in bambus).

  1. Stik vertikalne hidroizolacije s horizontalno (stena / peta temelja) – v veliko primerih (kadar se uporabi bitumenski trak z nosilcem iz steklenega voala) je po določenih fazah gradnje površina namenjena priključku vertikalne hidroizolacije poškodovana, da ni mogoče izvesti kakovostnega spoja;
  2. hidroizolacija pod zidovi, vertikalnimi vezmi ali stebri – odsotnost bitumenskega traku;
  3. napačna izbira tipa trakov – kjer nastopajo večje obremenitve (talna voda (hidrostatični tlak), je potrebno uporabiti hidroizolacijski trak ‘tipa T’ in ne zadošča ‘tip A’ (v skladu s standardom SIST EN 13969 in SIST 1031);
  4. preklopi – preklopi hidroizolacijskih trakov so neneakomerno zvarjeni;
  5. križno polaganje trakov pri dvoslojni izvedbi hidroizolacije – pravilno je, da drugi sloj poteka v isti smeri kot prvi sloj, le z zamikom za polovico širine traku,
  6. fiksna izvedba preko dilatacije;
  7. tesnjenje inštalacijskih prebojev (kanalizacija, meteorna voda, vodovod, elektrika, komunikacije itd);
  8. vertikalna hidroizolacija v območju podzidka (cokla) ni izvedena do zadostne višine – zaključek mora biti cca 25 cm nad nivojem gotovega terena;
  9. okoli temeljev ni drenaže.

Za kvalitetno izvedbo sistemov hidroizolacije temeljev, ravnih streh, balkonov in teras je ključna dobra izvedba naslednji treh faz:

  • projektna zasnova – predvideti zadostne višine oz. debeline posameznih sestav, načrt prilagoditi izbranim sistemom ravnih streh, zadostni nakloni, reducirati število prebojev (ki se ne smejo dotikati med seboj, ker jih v tem primeru ni možno zatesniti), detajli (zaključevanje hidroizolacij z obrobno pločevino, zaključek hidroizolacije na okna/vrata, morebitno mehansko pritrjevanje hidroizolacije, uporaba kotnih letev na stiku horizontala/vertikala…)
  • optimalna izbira materialov (za katere je na voljo tehnična dokumentacija), ki bodo kos obremenitvam glede na tip sistema, zahtevnost objekta, tip podlage, čas vgradnje…
  • strokovna vgradnja s strani izkušenih izvajalcev, ki uporabljajo profesionalno orodje in so samokritični do dela, ki ga opravljajo.

Zvite role se skladišči v pokončni legi. Dolgotrajnejše skladiščenje naj bo v pokritih prostorih (pred neposrednim vplivom sončnih žarkov). Enaka navodila veljajo tudi za manipulacijo med transportom.

V hladnejšem obdobju se priporoča pred vgradnjo izdelke 24 ur skladiščiti v ogretem prostoru. Za vgradnjo pri nizkih temperaturah (pod 5°C) se najlepše vgrajujejo elastomerni trakovi (IZOELAST).

Podlaga iz betona mora biti trdna, površinsko suha, brez prahu, ravna (brez izboklin), ter zaprta (brez segregiranih mest).
Podlaga iz masivnega lesa mora biti zračno suha. Priporoča se, da so deske spojene po sistemu pero-utor. Za mehansko pritrjevanje trakov mora debelina znašati najmanj 24 mm. Zaradi možnega delovanja lesa naj bodo posamezne deske širine do 16 cm. Za zaščito lesa je potrebno upoštevati ustrezne standarde (npr. DIN 68800). Za dober oprijem trakov na les ga premažemo z IBITOL-om, pri tem pazimo, da nam premaz ne steče med regami. Ker je les gorljiv material, se za prvi sloj sistema priporoča uporaba samolepilnega traka IZOSELF P3. Drugi sloj IZOELAST REFLEX pa se obvezno vari po celi površini.

IBITOL je bitumenski premaz na osnovi organskih topil. Uporablja se kot osnovni bitumenski hladni premaz za vse površine, na katere se polaga bitumenska hidroizolacija. Vgrajuje se s premazovanjem z valjčkom ali ščetko na očiščeno, suho in odprašeno podlago. Poraba premaza je od 0,2 do 0,3 l/m2. Čas sušenja je odvisen od debeline nanosa in vremenskih pogojev ter znaša od 1 do 6 ur.

Varilne trakove lahko na podlago delno privarimo (točkovno na 30% površine): parna zapora, horizontalna hidroizolacija nepodkletenih objektov, prvi sloj hidroizolacij ravnih streh na manj togih podlagah (toplotna izolacija, leseni opaž). S tem načinom omogočimo prilagajanje hidroizolacije delovanju podlage.
Varjenje po celotni površini (trak 100% navarjen) pa se zahteva za vertikalne hidroizolacije, hidroizolacijski sistemi ploščadi, vertikalne hidroizolacije, drugi sloj pri dvoslojnih hidroizolacijah ravnih streh.
Trak najprej v celoti razvijemo (poravnamo smer), nakar trak zvijemo nazaj v rolo do polovice in pričnemo z varjenjem. Ko polovico traku zavarimo, zvijemo nazaj v rolo še drugo polovico in jo zavarimo na enak način. Pri varjenju je pomembno kratkotrajno intenzivno segrevanje površine traku in sočasni pritisk na podlago.
Hidroizolacije na vertikalnih površinah in večjih nagibih (nad 5° ali 9 %) moramo variti po celi površini in pri tem kratkotrajno povzročiti dodaten pritisk na podlago.

Bitumenske soležne trakove se spaja s preklopi. Prekrivanje znaša 10 cm. Preklopi morajo biti popolnoma zvarjeni.

Pri dvoslojnih sistemih se drugi sloj vgrajuje v isti smeti kot prvi sloj, le z zamaknjenimi preklopi za polovico širine traku. Pri vgradnji drugega sloja se plamenom segreva oba trakova.

Poleg pravilne izbire hidroizolacijskega materiala in sistema, je zelo važno dosledno upoštevanje pravil hidroizolaterske stroke (stiki oz. preklopi, zlepljenost s podlago, smer polaganja). Veščine izvajalca pa najbolj pridejo do izraza pri obdelavi detajlov (preboji, zaključki, prehodi). Morebitne napake je kasneje zelo težko odkriti in sanirati.

Poleg inštalacijskih prebojev, se po statistiki največ netesnosti zgodi na stiku med horizontalno in vertikalno hidroizolacijo. Pogosto opažamo pomanjkljivo privarjeno vertikalno hidroizolacijo na steno. Zahteva se popolna zlepljenost s podlago.

Karakteristike IZOTEKT V4 IZOTEKT T4 PLUS
skladnost s standardi SIST EN 13969 tip A SIST 1031 SIST EN 13969 tip A in tip T SIST EN 13707 SIST 1031
dolžina traku 10 m 10 m
debelina 3,6 mm 3,6 mm
vrsta bitumna plastomerni bitumen visokofleksibilen plastomerni bitumen
upogljivost pri nizki temperaturi -5° C -10° C
odpornost proti tečenju +100° C +120° C
vrsta nosilca stekleni voal steklena tkanina
pretržna sila (N/50 mm) vzdolžno/prečno 300 / 200 1000 / 1500
področja uporabe Za izvedbo enoslojnih in dvoslojnih hidroizolacij pred talno vlago. Za izvedbo enoslojne hidroizolacije pred talno vlago,
za izvedbo dvoslojne hidroizolacije pred pritiskajočo talno vodo (hidrostatični tlak),
za izvedbo dvoslojne hidroizolacije balkonov in teras (po sistemu obrnjene strehe),
za izvedbo dvoslojne hidroizolacije obteženih ravnih streh,
za prvi sloj v dvoslojnih sistemih neobteženih ravnih streh.
  • Dolgoletne pozitivne izkušnje (bitumen so kot gradbeni material že pred tisočletji uporabljali Sumerci in Babilonci),
  • odporni na temperaturna nihanja – upogljivi pri nizkih temperaturah in obstojni pri visokih temperaturah,
  • prilagajajo se gibanju podlage (sprememba temperature, posedanje, povesi, razpoke),
  • odporni na UV sevanje (zaščiteni s škriljevim lomljencem),
  • enostavna in hitra vgradnja pri različnih vremenskih pogojih,
  • enostavni kasnejši posegi in popravila,
  • ekološka neoporečnost.

Hidroizolacijski izdelki FRAGMAT so na voljo v vseh dobro založenih trgovinah s tehničnim in gradbenim materialom.

Pri nakupu bitumenskih trakov preverite, če ima bitumenski trak na etiketah navedene naslednje oznake:

 

  • SIST EN 13707 – trakovi za strehe,
  • SIST EN 13969 – trakovi za temelje (tip A – HI pred vlago ali tip T – HI odporna na stoječo vodo – hidrostatični tlak),
  • SIST 1031 (obvezen nacionalni dodatek),
  • CE znak.

Na trgu je prisotna ponudba konkurenčnih bitumenskih izdelkov. Za mnoge se je izkazalo, da je njihova kvaliteta pomanjkljiva, marsikdaj odstopa od deklariranih vrednosti. Naše ugotovitve so:

  • do 25% manjša vsebnost bitumna (slabše spajanje preklopov in slabši oprijem s podlago),
  • do 40% manjša masa nosilcev,
  • slabša upogljivost pri nizkih temperaturah,
  • 20-35% slabše mehanske lastnosti od deklariranih (pretržne sile, sposobnost raztezanja, odpornost na preboj..),
  • manjše debeline (problematična vgradnja oz. varjenje).

Pri nizkocenovnih trakovih je velikokrat zaznan zmanjšan delež bitumenskega veziva, kar lahko pomeni veliko vsebnost manjvrednih polnil. Debelina trakov se na etiketah velikokrat namenoma zamenjuje s težo (4,5 kg še ne pomeni debeline 4,5 mm). Vgradnja takšnih trakov je težja, preklopi so šibkejši, oprijem s površino slabši, material se hitreje stara, sčasoma postane krhek. Tovrstni trakovi opravljajo zgolj funkcijo dušenja pred vlago. Uporaba dovoljena samo pri (nepodkletenih) pomožnih objektih. Začetni »prihranek« za izvedbo hidroizolacije enostanovanjske hiše je primerljiv c ceno gospodinjskega aparata, katerega življenjska doba znaša 5 do 10 let. Hidroizolacija pa mora opravljati svojo funkcijo celotno življenjsko dobo stavbe (vsaj 60 let). Kasnejša popravila hidroizolacije lahko dosegajo tudi 10 kratnik začetne investicije.

Hidroizolacije in zaščita pred vlago

Nekoliko poenostavljeno povedano ločimo dva tipa obremenitve in iz tega izhajajoča sistema tesnjenja:

  • talna vlaga oz. precedna (ponikajoča) meteorna ali podtalna voda – brez hidrostatičnega tlaka – običajno zadošča enoslojna hidroizolacija iz bitumenskih trakov ustrezne kakovosti (po SIST 1031),
  • podtalna voda, ki zastaja do določene višine – prisoten hidrostatični tlak – potreben minimalno dvoslojni hidroizolacijski sistem iz polimer-bitumenskih trakov armiranih s poliestrskim filcem.

Hidroizolacija je potrebna na vseh horizontalnih (tla na terenu) in vertikalnih površinah objekta (vkopane stene), ki so v stiku s terenom. Vertikalni zaključek hidroizolacije naj sega vsaj 30 cm nad končni nivo terena, da prepreči močenje zaradi meteorne vode oz. morebitnega kapilarnega dviga skozi zunanje obloge.

Gradbena jama mora biti dovolj široka, da je omogočena neovirano izvajanje del. Zidane stene je treba primerno izravnati (s cementno malto), da ni utorov, jamic, izboklin ali štrlečih delov.

Najučinkovitejša mehanska zaščita hidroizolacije je obloga iz XPS izolacijskih plošč (ki so seveda tudi toplotni izolator); samih ali v kombinaciji z dodano čepasto folijo ali filcem. Pomembna je tudi primerna struktura zasipnega materiala, ki ga je potrebno sproti utrjevati (po plasteh), da ne bi prišlo do kasnejšega posedanja.

Drenaža poskrbi, da ob temelju in steni ne zastaja voda, marveč da hitro odteče stran. Drenažno cev obsujemo z grobim materialom, kot je gramoz ali prod, čez pa razgrnemo filc, da v sestavo ne vstopa izprani material iz zemljine.

Ravne strehe, balkoni in terase

Izdelavo zahtevnih hidroizolacij, kot so ravne strehe, terase ali bazeni je smiselno zaupati izvajalcem z referencami, če že ne najprej poiskati pomoči pri projektantu ali svetovalcu iz stroke. Od tehtne presoje je odvisna izbira primernega sistema vključno z definicijo materialov, pa naj gre za tesnjenje s poliuretanskimi ali polimer-bitumenskimi proizvodi.

Kadar se želimo izogniti velikemu volumnu ostrešja in kadar smo omejeni z višino slemena, je ravna streha optimalna rešitev. To velja za stavbe z veliko tlorisno površino (poslovni in industrijski objekti) ali pa za manjše objekte (stanovanjske hiše, garaže, odprti nadstreški) s katerimi ne želimo ali ne smemo pretirano posegati v višino.

Drugi razlog za ravno streho pa je njena uporabnost za različne namene: namestitev naprav (klimati, fotovoltaika, stojalo za perilo), parkiranje vozil, pridobitev športnih površin (košarka, mali nogomet, otroška igrala, bazen), ozelenitev (intenzivna ali ekstenzivna zelena streha) ali ureditev pohodne površine (terasa).

Pravilno zasnovana in kvalitetno izvedena ravna streha zmore kljubovati ekstremnemu vetru, soncu, vročini, mrazu in padavinam.

Na samem začetku je bistvena arhitekturna zasnova, da imamo npr. na razpolago dovolj višin za vgradnjo vseh potrebnih slojev in za izvedbo zaključkov na sosednje gradbene elemente. V naslednjem koraku, pri izvedbi, pa največ pozornosti zahteva obdelava detajlov (odtoki, preboji, koti, vogali).

Nosilna konstrukcija za ravno streho je lahko iz kateregakoli konstrukcijskega materiala (armirani beton, jeklo ali les). Glede na izbrani tip ravne strehe mora biti ustrezno dimenzionirana. Pri ravni strehi z obtežbo pranega prodca skupne debeline 6 cm znaša teža balasta 100 kg/m2. Kadar pri rekonstrukciji stavbe spreminjamo sestavo oz. namembnost ravne strehe, je potrebno preveriti nosilnost konstrukcije.

Ploskovno ogrevanje

Narava talnega ogrevanja je takšna, da zahteva nizko temperaturni način ogrevanja vode. Zanj pridejo v poštev predvsem nizko temperaturni kotli s hranilniki odvečne toplote, primerno pa je tudi ogrevanje s toplotno črpalko in solarnim sistemom.

Za čim bolj optimalen dovod toplote v prostore, je potrebna avtomatizirana oprema, ki uravnava regulacijo talnega ogrevanja. Način regulacije je odvisen od potreb objekta ter načina ogrevanja vode. Poznamo naslednje tipe regulacij:

  • stalno temperaturno razlika in spreminjanje pretoka,
  • spreminjanje temperaturne razlike z uporabo tri- ali štiripasovnega mešalnega ventila,
  • stalni pretok ogrevalne vode in spreminjanje temperaturne razlike.

Tovrstni estrihi so narejeni na osnovi kalcijevih sulfatov. Posebna receptura omogoča lahkim estrihom dobro toplotno prevodnost, majhno lastno težo in majhne debeline. Zaradi enkratnih lastnosti (zadostujejo majhne višine nanosa, visoka tlačna trdnost, dober prevodnik toplote) so še posebej primerni za izdelavo tlakov pri talnem ogrevanju. Za tovrstne estrihe so primerne plošče tipa STIROTERMAL SOLO in STIROTERMAL DUO.

Primerni so za talno ogrevanje (zelo dobra toplotna prevodnost in popolno oblivanje talnih cevi), poleg tega pa jih krasi še:

  • hitra izvedba,
  • majhna debelina talne konstrukcije – visoka tlačna in upogibna trdnost,
  • enakomerna kakovost zaradi tovarniškega mešanja,
  • racionalno polaganje, posledično je možna visoka zmogljivost polaganja, ker se zahteva le fino niveliranje (ima lastnosti tekočine),
  • biološko neoporečnost,
  • da se med vezanjem se ne krčijo,
  • hitra pripravljenost za nadaljnjo obdelavo.

Tehnične lastnosti samorazlivnih estrihov:

 

Debelina nanosa nad cevjo 35 mm (običajni estrihi 45 mm)
Zrnavost 0-4 mm
Poraba 18 kg/m2/cm (običajni estrihi 20 kg/m2/cm)
Tlačna trdnost 20-30 N/mm2
Gostota materiala 2000 – 2200 kg/m3
Upogibna natezna trdnost 4-6 N/mm2
Pohodnost cca 36 ur
Možnost ogrevanja po 7-ih dneh

Za ogled proizvodov talnega ogrevanja kliknite tu >>

Izvedba položenih cevi je odvisna od karakteristike ogrevanega prostora. Za najbolj optimalno izvedbo se odloči projektant pri izračunu in dimenzioniranju strojnih inštalacij. V praksi velja tudi normativ, ki predvideva 7 m cevi / m2. Obstaja tudi pravilo, ki določa, da se cevi zgoščuje proti hladnim stenam in najbolj frekventnim površinam v prostoru. Priporoča se cevi z dolgo življenjsko dobo, kot so npr. PE-Xc, ki spadajo v sam vrh – cevi iz zamreženega polietilena.

Obstaja več vrst polaganj cevi, način je odvisen od zahtev bivanjskega prostora
Takšen način vgrajevanja talnega ogrevanja se ne priporoča. Armatura namreč povzroča oksidacijo talnih cevi in njihovo razpadanje, kar lahko privede do puščanja vode v tlaku.
Vezanje talnih cevi neposredno na armaturno mrežo se prav zaradi neugodnega stika polietilenskih cevi z jekleno armaturo opušča, saj smo Slovenci znani po tem, da gradimo hiše za več generacij. Sistemske plošče, kot so STIROTERMAL SILENT REFLECT, poleg tega da sistemu talnega ogrevanja omogočajo dolgo življenjsko dobo, nudijo še dobro izolativnost proti tlom ter dušenje udarnega zvoka proti AB plošči in stenam.
Prevelike debeline estriha nad talnim ogrevanjem lahko povzročajo velike fazne zamike, kar pomeni da bomo lahko v prehodnih obdobjih, ko temperature zelo nihajo, potrebovali veliko časa, da se tlak segreje ali ohladi. Optimalno temperirani prostori zahtevajo odziven tlak, ki mora imeti ustrezno toplotno kapaciteto, da ne prihaja do omenjenih težav.
Za stanovanjske površine mora najmanjša debelina estriha nad temenom cevi talnega ogrevanja po DIN 18560/2 znašati 40 mm.
Ker je tlak razlit tudi med čepi sistemske plošče, lahko rečemo, da povprečna debelina estriha med čepi (cca 1,5 cm – že odštet volumen cevi in čepov) ter nad čepi ( 4 cm po DIN 18560/2 ) znaša približno 5,5 cm, kar je neko povprečje za stanovanjske površine. Večje debeline estriha bi lahko že poslabšale odzivnost tlaka.
Sestava tlaka za stanovanjske površine je potem takem lahko sledeč:
  • finalna obloga
  • mikroarmiran estrih 4 cm nad čepi
  • sistemska plošča STIROTERMAL SILENT REFLECT 5,5 cm
  • EPS 100, sloj stiroporja med inštalacijami, debelina odvisna od končne višine tlaka

Opozorilo: debeline tlaka določa projektant glede na namembnost površin!

Za talno ogrevanje se novograditelji čedalje pogosteje odločajo, saj v primerjavi s klasičnim nudi varčevanje z energijo in ugodno počutje v bivalnih prostorih. Zgodovina talnega ogrevanja sega že v dobo Rimljanov, ko so javna kopališča ogrevali z vročim zrakom, speljanim skozi glinaste cevi v stenah in tleh (hypocaustum).
Talno gretje deluje po principu sevanja toplote iz tlaka (infra rdečih žarkov – radiacije). Ogrevalna površina je veliko večja, kot je to pri navadnih grelnih telesih, zato je lahko temperatura ogrevanih tal izredno nizka, največ 30 °C. Toplota prihaja v prostor do 80 odstotkov v obliki radiacije infrardečih žarkov (pri radiatorskem ogrevanju do 25 odstotkov), kar omogoča zelo dober približek idealno razporejenim temperaturnim plastem v bivalnem prostoru. Prihranki energije pri tovrstnem ogrevanju znašajo tudi do 15 odstotkov. To omogoča nizko temperaturno gretje talne površine pa tudi ogrevalni efekt sevanja toplote, ki za enak občutek toplote v prostoru, dovoljuje za 1 do 2 °C nižjo temperaturo zraka.
Bivanje v prostorih s talnim ogrevanjem je bolj zdravo in prijetno. Pri radiatorskem ogrevanju je, zaradi vročega grelnega telesa in kroženje zraka – konvekcije, intenzivneje, kar povzroči večjo izsušitev vlage v prostoru in dvigovanje motečega prahu. Večja količina toplega zraka se zadržuje pri stropu, pri tleh pa ostaja mrzla plast, ki hladi noge. Vseh teh težav pri talnem ogrevanju ni. Za ljudi, ki imajo težave z alergijami in so bolj občutljivi na bivanjsko klimo, torej omogoča precej prijaznejše bivanje.

Razporeditev zračnih plasti po načinu ogrevanja (sliki):

  • A – IDEALNA razporeditev zračnih plasti (priporočila zdravstva).
  • B – TALNO OGREVANJE, zelo blizu idealni razporeditvi.
  • B1 – Radiatorsko, grelno telo na notranji steni (nizka temperatura pri nogah).
  • B2 – Radiatorsko, grelno telo na zunanji steni.
  • C – Gretje s klimatskimi napravami in kaloriferji (najbolj neprimerno).

Ker je tovrstno ogrevanje varčnejše od klasičnega, in ker ima veliko ugodnih učinkov na bivanjsko klimo, se ga vgrajuje v večino stanovanjskih novogradenj z ustreznim toplotnim ovojem. Še posebej je primeren za gradnjo nizko energijskih hiš. Ker so grelne cevi skrite v tlaku, se ga poslužujejo tudi v raznih salonih in reprezentančnih prostorih.

Pri klasičnem ogrevanju zrak zaradi vročega medija intenzivno kroži, večji del toplote pa se zadržuje v zgornjih plasteh prostora. Kar pomeni, da moramo, za razliko od talnega ogrevanja, v prostor dovajati več toplote, večina te pa se zaradi konvekcije zadržuje pri stropu. Za razliko od radiatorskega ogrevanja, kjer uporabljamo visokotemperaturni medij ogrevanja, gre v primeru talnega ogrevanja za precej varčnejši, nizko temperaturni sistem ogrevanja, ki za delovanje porabi veliko manj energije.

Hitra montaža in manjši stroški vgradnje napeljave
Kovine na trgu dosegajo visoke cene, kar vse bolj draži radiatorski način ogrevanja. Pri talnem gretju se topla voda pretaka skozi trpežne plastične cevi.

Manjša potrebna inštalirana moč naprav za ogrevanje
Zaradi velikega grelnega telesa, ki ga pri talnem ogrevanju predstavljajo celotna tla, se za ogrevanje uporablja nizkotemperaturni način ogrevanja vode.
 
Do 15 odstotkov nižji stroški ogrevanja
Tla predstavljajo veliko grelno telo, temperatura tega telesa je veliko manjša kot pri klasičnem načinu ogrevanja. Ker toplota prihaja v obliki radiacije, so temperaturne plasti v prostoru idealno razporejene, tako da je na ta način lahko zraku v prostoru dovedene veliko manj energije.
Primerno vlažen prostor
Na račun manj dovedene toplote v prostor in manjše cirkulacije preprečimo nepotrebno izsuševanje zraka, kar ugodno vpliva na dihala in kožo.
Boljši izkoristek prostora
Pri talnem ogrevanju dosežemo večji izkoristek uporabne površine, saj zaradi velike grelne površine tlaka ne potrebujemo zunanjih grelnih teles.
Izrazito manjše dvigovanje prahu
Gibanje zraka je počasnejše, zato je kroženje prahu v prostoru minimalno.

Ker ima talno gretje veliko vztrajnost, se težje odziva na hitre temperaturne spremembe. Prostore z velikimi prostorninami, hiše z debelimi zidovi in slabo izolirane objekte s talnim ogrevanjem težje segrejemo na želeno temperaturo. Za takšne objekte je primernejše ogrevanje z visoko temperaturnimi kotli. Pravilno je torej, da odločitev za talno ogrevanje upoštevamo že v prvih fazah gradbenega projektiranja. Še vedno velja pravilo, da se talno ogrevanje vgrajuje v dobro izolirane objekte.

Začetna investicija v talno ogrevanje je v primerjavi z radiatorskim nekoliko višja, ki pa se s časom povrne. Ne smemo pozabiti tudi na ostale prednosti, ki jih nudi talno ogrevanje, vključno z manjšimi, za 15 odstotkov, stroški ogrevanja. Torej je tovrstna investicija, ki poleg ugodnega počutja in vpliva na zdravje nudi tudi varčevanje z energijo, upravičena iz več razlogov.

Talno ogrevanje ne povzroča krčnih žil! Tovrstni način ogrevanja je primeren za vse dobro izolirane objekte. Dovoljena je majhna temperatura tal, ki ne sme presegati 27 °C. Maksimalni mejni toplotni tok tal tako znaša 100 W/m2. Če s takšnimi vrednostmi prostoru ne zagotovimo primerne temperature, je potrebno toploto dovajati prek dodatnih grelnih teles. Nikakor pa ne smemo preseči mejne vrednosti priporočene temperature tal – višje temperature namreč niso priporočljive zaradi zdravstvenih razlogov. Do nezdravih pogojev prihaja zaradi pregrevanja sistema, ki je lahko posledica nezadostne izolacije zunanjih sten, predimenzioniranega kotlovnega sistema in napačne regulacije cevnega sistema.